Search
  • Anjuska Kogal

ČE NE ZDAJ, NIKOLI!

Updated: Aug 16, 2018

Če bi mi kdo v srednji šoli rekel, da bom pri tridesetih še na faksu, bi se mu verjetno smejala v brk (ali pa se v krohotu zvijala pod mizo). Pri osemnajstih se mi je zdelo, da vem vse. Da sem na strehi sveta in je vse samo še korak oddaljeno od mene.


Plan je bil enostaven. Grem na faks, doštudiram, se zaposlim, poročim in nato pridejo na vrsto otroci. Tako, kot v pesmi Pavčka, saj jo poznate: »Ženiš se pred tridesetim, ker se tako spodobi. Normalen si. Imaš dva otroka. Diplomo. Službo …« No … Razen, da je pri meni vse postavljeno na glavo. Najprej otroci, potem poroka, služba in sedaj bo diploma. Vem, da bo.


Študirati v cvetu mladosti ima prav gotovo prednosti. Ni pritiska življenja, zjutraj se zbudiš precej bolj naspan, kot če te pokonci držijo navihanci, za piko na i pa je še regeneracijski čas po neprespanih, ups, preplesanih nočeh, precej krajši.


A tudi študij v drugih dvajsetih ima svoje prednosti. Prva je prav gotovo odločnost. Ko se po končani srednji šoli vpisuješ na faks, to večinoma storiš zato, ker gredo študirati vsi tvoji prijatelji, ker se to pričakuje od tebe, ker je bolj ali manj zastonj, ker misliš, da veš, kaj boš počel v življenju (o. a. ali vsaj misliš, da veš) … Ko se vpisuješ drugič ali prvič kasneje, veš, da to počneš izključno zase. Ko oddaš vpisnico, se že davno požvižgaš na mnenje vseh ostalih o tem, kar je prav zate.


Prednost študija ob delu je zame prav gotovo lasten tempo. Ko sem se študija lotila prvič, je bil nenehna kompenzacija med spanjem, opravljanjem izpitov in delom. In ker prelaganje enega ali drugega na dolgi rok ni bilo dobro, sem študij preložila. Sedaj namesto z odlaganjem, lahko študiram takrat, ko mi najbolj ustreza. Izpiti in predavanja so prilagojeni meni. Nikoli si nisem mislila, da bomo z otroki skupaj poslušali webinarje in bom odgovarjala na njihova navihana vprašanja: »Mami, kaj lahko tudi midva pozdraviva teto, ki govori?«.


Ponos. Oh kako je sladek ponos nase. Po vsakem opravljenem izpitu in oceni imam več motivacije za delo. Kot da se iz mame spreminjam v super mami študentko. In če me je skrbelo, kako bo usklajevanje družine in obveznosti, danes vidim, da so to bile povsem odvečne skrbi. Mož z največjim ponosom in navihanim nasmeškom pove, da je njegova žena študentka.

Če bi se lahko vrnila v čas nazaj in na kavico povabila samo sebe, bi si verjetno povedala dvoje (če bi sploh prišla do besede). Prvič, da se ljudje spreminjamo. Ni potrebno začrtati poti v kamen. Tudi skale reka premakne, ko išče pot. In da je študij na daljavo zakon. Morda bi še dodala, da je make-up močno precenjen, pa vendarle jih imam v preteklosti šele 18. Bom že sama spoznala to.




645 views
  • LinkedIn - White Circle

© 2018 Anjuska Kogal