Search
  • Anjuska Kogal

PRVI KORAKI...

Updated: Aug 16, 2018

Neprespana noč številka 11.235, pa kdo šteje?! Zdi se mi, da se nisem naspala že vse odkar sem pred dobrimi štirimi leti izvedela, da pod srcem nosim Izaka. Najprej ne spiš zaradi razburjenja, potem zaradi trebuha, na koncu pa te tako ali tako zbuja malček. In potem, ko se ti končno zazdi, da bi mogoče lahko kazalo bolje s spanjem, se pridruži še mala nagajivka. Je še komu to poznano? Ko si tako utrujen, da se ne spomniš, kateri dan v tednu je? Ampak jaz ne bi bila jaz, če si ne bi življenja še bolj otežila…

No … Kot da ni bilo dovolj težko, da smo se pred dvema letoma odselili v ZDA, začeli dobesedno znova (ko se znajdeš, da kupuješ vse od žlice do avta, veš da startaš znova), z delom, ki sem ga sedaj morala opravljati od doma, z dvema malima otrokoma in novimi izzivi. Najbližji babi servis pa 10.000 kilometrov stran …

In bolj, kot sem bila utrujena in zaposlena, … bolj je v meni rastlo nezadovoljstvo zaradi nedokončane diplome, ki mi je ostala, ko sem pred leti dala študij na pavzo. Najprej je bil razlog finančni, nato se je zgodilo življenje. In eno leto, da zadiham, se je nenadoma raztegnilo na 6 let. Vmes so diplomirali skoraj vsi moji prijatelji. Facebook se je zdel kot sekcija črne kronike, kjer so se mešale čestitke z lastnim nezadovoljstvom.


Sploh ne vem, kdaj sem se znašla v začaranem krogu, ko se mi je zdelo, da sem samo »mama«. Nedokončano začetega mi je spodnašalo tla pod nogami. Zdelo se mi je, da dvomim vase. Kaj če res nisem material za diplomo? Morda mi res ne bo uspelo? Kaj če nisem dovolj sposobna? (o.a. Sedaj, ko gledam za nazaj, vem, da so presneti hormoni pomešani z utrujenostjo morilska kombinacija).

Bolj, ko sem gledala, kako se moja navihanca in mož pogumno podajajo v neznano, bolj je v meni tlela želja, da se opravim začeto. Čeprav moji pogoji niso bili nič kaj rožnati. Brez vrtca, z delom od doma (ki mora vsak dan biti opravljeno), brez pomoč. Pa še v tujini. Če sem v preteklosti vrgla puško v koruzo, bi sedaj morala bežati. Pa na srečo nisem. Po dolgem brskanju po spletu in premlevanjem opcij – študirati na daljavo v Sloveniji ali v tujini, sem se odločila za Dobo. Naj preskočim nekaj mesecev naprej in vam kar povem, da te odločitve nisem niti za trenutek obžalovala.


Vse od trenutka, ko sem se odločila in sredi noči izpolnila informativno prijavo, do danes ko je za mano že 8 opravljenih izpitov, se je v meni zgodil velikanski preskok. Še zmeraj ne spimo. Enkrat je pozno delo v noč, spet drugič zobki. A nikakor nisem več nezadovoljna mama. Zdaj sem študentka. Žena. In super mama z misijo. In ne bi mogla biti srečnejša, da je bila Doba z mano ob najtežjem koraku- samem vpisu. A o tem drugič. Danes upam, da bomo spali da se lahko jutri z bistro glavo lotim zaključne naloge za organiziranje in menedžment.

1,021 views
  • LinkedIn - White Circle

© 2018 Anjuska Kogal